Metulji

En zapis iz osnutkov. Nastal je že dlje časa nazaj, ko se je začela vrteti ta pesem in sem pozorneje prisluhnila besedilu.

Metulji grejo v nebo
V nama so pa lučke
Tromostovje barvajo
Zamenjali so bučke

Po zemlji hodim, a letim
Drživa se za roke
Ti mi rečeš kaj mi je
Greva met otroke

Želim ti dobro, veš
In kamorkoli greš
Bom vedno s tabo tam
Da ti ujamem dan

Želim, da srečen si
Prav v vsaki ulici
Saj jaz bom že kako
Si barvala nebo

Želim ti dobro, veš ...

Imam še slike vse
In tvoje dihanje
In tvoje dihanje
Še vedno nosi me

Včasih sam si, a z vsem
Vzemi kar prihaja
Včasih dnevi so noči
In ljubezen vaja

Metulji, ki te nosijo
So le del pomladi
Rože smo, ki prosijo
Da nas majo radi

Prebrano:
- Jorge Bucay: Ti povem zgodbo? Zelo zanimiva zbirka zgodbic od tukaj in tam. Nekaj od zapisanih sem že poznala, nekaj pa je novih. Vsekakor je to  knjiga, ki jo imaš vedno na dosegu roke in se bere kar tako - kjer se odpre. Vsaka zgodba ima svojo sporočilo in te spodbudi k razmišljanju. Prebrala sem jo na mah, kar se mi je zdelo zelo škoda, saj bi bilo boljše, da bi vsak dan prebrala samo eno zgodbo. Če jih prebereš več kar tako naprej zaporedoma, se malo izgubijo, izgubi se njihova sporočilnost in njeno bistvo. Vsaka zgodba je prispodoba, ki nam pomaga v življenju. Se že veselim naslednje njegove knjige Ljubiti z odprtimi očmi.
- Stieg Larson: trilogija Millenium (Moški, ki sovražijo ženske; Dekle, ki se je igralo z ognjem; Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo) Ponovno me je 'potegnilo' v kriminalke. Že pred nekaj časa je bil velik 'pomp' okoli te trilogije in sem si mislila, da (kot običajno) pretiravajo. Ko sem prebrala prvih nekaj poglavij, pa moram reči, da je to res prava stvar za vse ljubitelje kriminalk. Zelo dobro napisana zgodba. Kar padeš v dogajanje in te kar potegne v dogajanje. Običajno berem zvečer in berem malo po malo - običajno kakšno poglavje. To knjigo oz. knjige pa sem kar brala in brala pozno v noč, čeprav sem morala naslednje jutro v službo. In še ko sem odložila knjigo, sem težko zaspala, saj so se mi pred očmi odvijale slike iz prebranega. So pa to zajetne knjige: 579, 651, 741 str.
Ne vem, kaj je na kriminalkah, rada jih berem (podobno kot rada gledam CSI - Na kraju zločina). Morda so kot uteha - na koncu so običajno zlikovci kaznovani in vse se dobro konča, vmes pa je potrebno malo možganske telovadbe. Z nepredvidenimi zasuki in nenadnimi spremembami toka dogodkov pa avtorji dokazujejo kakšni mojstri pisanja so. Sicer naj bi že bili posneti filmi, tako v švedski produkciji, kot tudi v ameriški. Novinar razkriva zgodbo izginotja dekleta v prvem delu, pri tem mu s pridobivanjem podatkov pomaga hekerica, ki je iz družbe čisto izločena. V naslednjih dveh delih pa spremljamo njeno zgodbo in na nek način njeno osvoboditev iz preteklosti, ki je v določenih delih opisana prav grozljivo. S tretjo knjigo se zgodba tudi konča, saj je avtor umrl in žal ne bo nadaljevanja.
- Jo Nesbø: Brezskrbno V zadnjem času k nam počasi prodirajo skandinavski avtorji in dokaj enakovreden Larsonu je tudi Jo Nesbø. Njegovo pisanje se začne s knjigo Taščica, ki pa je (še) nisem prebrala. Sem jo že imela doma, pa je bila preveč obsežna za čas, ki sem ga lahko namenila branju. Morda enkrat v prihodnosti. Zagotovo si zasluži branja, saj sem že prebrala naslednjo. Pri tem avtorju pa je v ospredju (oz. glavni lik) inšpektor Harry Hole. Iz knjige v knjigo rešuje primere in rešuje tudi svoje življenje in zaplete, v katerih se znajde. Zanimivo branje in na zadnji strani knjige je ocena, da je Nesbø naslednik Larssona. Bo kar držalo ...