25 March 2009

Narcisa

Ena od pomladnih cvetic. Vse pomladne so mi nekako pri srcu. Zelo sem vesela, ko začnejo najprej na plano kukati zvončki, nato pa za njimi še vse ostale prve spomladanske: trobentice, krokosi, včeraj sem videla že prvi popek vijolice, tudi ena rumena narcisa se je že razcvetela ... Tako je čisto drugačen občutek, ko je vsaj malo barve na sivem travniku oz. sivih gredah.
(Fotografije narcis pa so še lanske - z obiska parka Keukenhof)


V tem času sem tudi bila na izobraževanju - seminarju (3 dni), ki se je odvijal na Debelem rtiču. Nisem mogla verjeti, da je le dobrih 250 km stran od nas že taka pomlad - cvetijo narcise v polnem razmahu, hijacinte že skoraj odcvetajo, drevje je odeto v belo ali rožnato in prvič sem videla cveteti mimoze v takšnem obsegu - bilo je res lepo videti. In morje ... Res je bilo super menjati okolje in preživeti ta čas tudi v dobri družbi. Res smo se 'našli'. Vesela sem, da smo si končno lahko utrgale s sošolkami s faksa čas zase in za res dober klepet, ki ga ni nič zmotilo.
Seveda pa ne more biti vse tako idealno. Tokrat je res edini minus prispevala mrzla burja. Še dobro, da smo bili večino časa v predavalnici z velikimi okni, s pogledom na košček morja, kajti sonce pa je bilo res prijetno. Skratka vesela sem, da so me prestavili iz Zreč na Debeli rtič. Seveda mi ni 'dišalo' zaradi dolge in kar naporne vožnje, ampak je tudi ta minila, da nisem vedela točno kdaj. Skratka super.


S seboj sem nesla sicer knjigo, ki pa nisem niti odprla, še dva časopisa sta ostala neodprta. Zdelo se mi je pač škoda tratiti čas za individualno dejavnost (kot je branje), če pa lahko večer preživim v prijetni družbi. Res sem uživala.

Čudno, kako se čisto po naključju prepleta - ali pa samo vidim povezavo, ker jo hočem videti ... Kakorkoli že, super se 'poklopi'. Z mojim branjem namreč.

Prebrano:
- Melvin Burgess: Džank (Junk) - še ena za 'služo'. Ne bom rekla zanimivo branje, saj si sama tega naslova zagotovo ne bi izbrala - že po naslovu lahko uganemo, da gre za v bistu otroke, ki pobegnejo od doma in zatavajo na pot mamil in postanejo odvisniki - 'džankiji'. Zakaj se poklopi? Tar oz. David je nadarjen za risanje in na začetku pripovedi nariše svoji punci Gemmi narciso in vedno, ko jima je hudo, si rečeta narcisa (v angl. Daffodil) - malo čudno sicer, ampak s tem prikličeta tisto začetno vzdušje, ko sta še polna načrtov in vesela, da sta začela z novim življenjem. Tako se na nek način malo potolažita ... Čeprav je njuna situacija popolnoma brezupna in že na začetku branja veš, da se kaj dobrega že ne bo 'izcimilo'. Pač otroške sanjarije ...
-William Shakespeare: Vihar - zaradi abonmajske predstave. Dobro branje, še boljši pa ogled predstave. Res sem uživala. Tudi zaradi tega, ker je predstava nastala v koprodukciji kar treh gledališč in je zanimivo enkrat za spremembo na odru gledati druge igralce. Super so naredili predstavo - tako igralci, režiser, scenograf in vsi potrebni ljudje za predstavo. Spet se bom ponovila - dobro je bilo, da sem vsaj začela brati dramo pred predstavo in sem jo kasneje nadaljevala. Tako so mi že bile znane osebe in tudi začetno dogajanje.

11 March 2009

Lenart



Slemena gričev hajajo v gorice
in gong zvonika na vzpetini kraja
iz poznogotske umetnije vztraja -
vabeč k molitvi lenarške ženice.

Na vse strani prši doneče klice;
odmev je najmilejši sredi maja,
ko nebes nad potmi cekin sprehaja,
da v soju zbliža pisane vasice.

Preteklost turških ognjev pogašeno
v pepelu mezi mestno zapuščino,
a človek - s prsti vezan na zeleno,

tloris ozemlja vsakič bolj vzneseno
razširja v domorodno pokrajino,
povezano z oddavno popkovino.

(Zvezdana Majhen: Složitje. Maribor: Obzorja, 2007; str. 61)

Še prebrano:
- Shirley McLain: Camino - spet bolj zaradi 'službe', ampak je že prej bila na mojem seznamu tistih, ki bi jih želela prebrati. Tako malo čudno vse skupaj, tipično ameriško, v ospredju in središču vsega dogajanja je seveda ona - slavna filmska zvezda. Na enem delu pripovedi pa malo preveč 'zabluzi' s svojimi sanjami. Nič kaj pretresljiva pripoved. Znanci, ki so to pot prehodili, se jim je bolj vtisnila v spomin in so jo veliko bolj doživeli in jim je ostala v spominu kot nekaj zelo lepega.
- James Patterson: 5. jezdec - takoj sem 'izvohala' in tudi prebrala, je nadaljevanje serije Kluba preiskovalk umorov. Vedno so mi zanimivi naslovi - tokrat 5. jezdec pomeni človeka. Izhaja pa iz knjige razodetja, ko apostol Janez vidi štiri jezdece, ki bodo uničili svet. Avtor doda 5. jezdeca - človeka, ki sam sebe (oz. druge ljudi) počasi uničuje in tako posledično tudi svet.