Praznični izlet

Že zelo dolgo sem si želela na izlet in sprehod po arboretumu Volčji potok. Želela sem v tem času, ko cvetijo tulipani in ostalo pomladno cvetje, drevje. Malo sem bila prepozna, saj je glavnina že odcvetela. Drugače pa mi je bilo všeč. Je lepo urejeno in velik park. Samo ko si v času cvetenja enkrat na Nizozemskem (Keukenhof) se ne more nič primerjati s tistim parkom. Vse ostalo je bolj ali manj približek. :) Kakorkoli že - bilo je lepo.

Letos so tulipane obiskali tudi dinozavri - prav dobra ideja in zelo dobra izpeljava ideje, domišljeno in premišljene vse podrobnosti.

Mmmmmm ... prazniki

Seveda ni praznikov brez potice. In tako sem se je lotila. Moj prvi poskus. Moram reči, da sem zelo zadovoljna. Zelo sem se bala, če sploh znam, če bo vse OK, pa še pravega recepta nisem imela. Na voljo jih je mali milijon in vsi so različni. Tako sem 'sčarala' nekaj po svoje. In je USPELO. Zelo sem ponosna. Najprej mi je odleglo, ko sem jo vzela iz pečice in je zgledala lepo. Tako sem se tolažila, da če že dobra ne bo, vsaj lepo zgleda. In sem odlašala s pogledom v notranjost, saj se rado zgodi, da so znotraj lepe skorje 'duheci'. :) (zrak)

In tudi znotraj je bilo tako kot mora biti. Pa še zelo dobra je ... vsaj meni. Rada imam makovo potico. Mama se je letošnje praznike odločila za orehovo, jaz pa sem si zaželela makovo in tako sem si jo naredila. :)

Zraven pa seveda še vse ostale stvari, ki morajo biti v košarici za velikonočne praznike. Najprej lepa, skrbno pripravljena košarica - hvala mama.

Potem pa še razkrita vsebina - vse dobrote s svojo simboliko.

Tako malo za razvedrilo pa še nekaj za naše najmlajše ... :) Skratka lepo je za praznike, če lepo diši po stanovanju.

Sama

So stvari in obdobja, ko se počutim čisto sama. Tudi tako mora biti.

Prebrano:

- Pregl, Slavko: Geniji brez hlač. Knjiga, ki so jo dijaki prvih letnikov dobili v okviru projekta Rastem s knjigo (Javna agencija za knjigo). Zelo mi je všeč ideja projekta in lahko potrdim, da so bili dijaki veseli knjige.

- Giordano, Bruno: Samotnost praštevil. Je že tako, da te prava knjiga 'najde' ob pravem času. Prej sem bila malo skeptična do te ideje, tokrat pa sem mi je potrdila v celoti. Prav v času, obdobju, ko se počutim tako sama in osamljena, mi pride pod roke ta knjiga. O dveh otrokih, še bolj osamljenih in izoliranih iz družbe zaradi nekih čudnih pripetljajev, ki se potem izkažejo, da sploh niso resnični in sta se 'junaka' v bistvu sama ogradila od drugih in postala za okolico čudaška. Morda pa se vsi občasno znajdemo v podobni situaciji. Ko doživljamo, da nas ne razume nihče in smo na celem svetu čisto sami ... Vse je odvisno od nas samih, koliko smo sposobni stopiti čez vse to in iti naprej vsemu navkljub.

Sonce pomladi

Sonce pomladi - veselje in smeh.

Imamo se radi se vidi v očeh.

Sonce pomladi življenje budi.

Skrita ljubezen se v strast prelevi.

Sonce pomladi se z roso igra.

Pridi ukradi mi jutro srca.

Sonce pomladi, naravo budi,

barva poljane in klasje zlati.

Misli jesenske nimam vas rad.

V srcu nosim pomlad.

Ljubim, ne ljubim, vse naenkrat.

V srcu nosim pomlad.

Zdaj ko si v cvetju, pridi z menoj.

Šla bom, šla, dragi moj.

Kot da poletju kljubuje nocoj,

naša pomlad, lepa pomlad.

Sonce pomladi - veselje in smeh...

Lepa in posebna pesem. :)

V teh lepih sončnih, pomladnih dneh je prava in na mestu.

Prebrano:

- Haruki Murakami: Slon izginja (kratka proza).