Boč

Pa smo šle. Na že dolgo obljubljeni in načrtovani pohod na Boč. Potrebnih je bilo sicer nekaj prilagoditev in menjav, ampak je končno le uspelo. Žal smo parkirale 'prenizko', saj je bila pot tako res iz doline. Lahko pa se pohvalimo, da smo prehodile celo pot. Ker nismo poznale, katere poti sploh vodijo na vrh, smo pač izbrale najbližjo našemu parkirišču. Žal se je izkazalo, da je izbrana pot ena bolj strmih in napornih.


Vmes je bila kar huda kriza, tam nekje na polovici poti navzgor. S pomočjo sem premagala tudi to in je šlo naprej do vrha. Na vrhu pa je zelo pihalo, razgled s stolpa pa je bil čudovit. Na hitro nekaj fotk, pa že nazaj v dolino.


Tokrat po drugi poti, ki je v vsakem primeru manj naporna. Že zato, ker vodi navzdol. Ampak tudi tukaj je bila past - trpela so kolena. Morda pa bi si vseeno morala omisliti palice ... Bo treba poskusiti.


Za konec pa še slika poti, po kateri smo se vrnile - po tej bi morale navzgor. Bi bilo mnogo lažje. Ampak vseeno je bilo dobro. Največji užitek je, ko se lahko vsedeš v avto in se odpelješ proti domu. Pa še naslednji dan, ko te bolijo mišice in tako veš, da si pa nekaj res naredil zase. Pa še zvečer je bilo tako sladko zaspati ... :)

Prebrano:

- Robb, J. D. : Okultni v smrti - naslednja v seriji detektivke Eve Dallas, zanimivo mi je, ker se dogaja 50 let v prihodnosti. Čeprav so bili proimeri v tej knjigi malo privlečeni za lase. Pa vendar zanimivo branje.

- Woodiwiss, Kathleen: Pepel v vetru - 1. del - tako malo za odklop, žal je drugi del izposojen in toliko je že rezervacij, da ni možno rezervirati po spletu. Bo treba še malo počakati ...

- Garwood, Julie: Odkupnina - še ena 'plaža'. Občasno pač potrebujem tovrstno literaturo. Sedaj pa k malo bolj 'resnim'.

Pomlad?

Zunaj je letos res vse zacvetelo in je prav prijetno po zimi. Bojim se le, da bo april pomahal z repom in poslal še kakšen mraz ali pozebo. Tega ne želim.

Sicer so mi zelo všeč pomladne rastline - toliko moči morajo imeti, da se prebijejo v poznozimsko sivino in obarvajo svet v čudovite barve. Letos je narava po nekjadnevnem deževju dobesedno eksplodirala. Kar ne morem se vsemu načuditi ... in občudovati ... Bojim se, da bo vse skupaj prehitro prešlo in bom kaj zamudila.

Pa jaz? Še vedno trda zima ... Sicer so se posvetili prvi pomladni žarki, pa so kar hitro ugasnili. Morda pa enkrat le ...
Podobno se sprašujem ob velikonočnih praznikih. Zavedam se, da velike noči ni brez velikega petka - trpljenja in smrti. Pa vendar ... Zanimiva mi je misel, da je tudi trpljenje pot. Ne morem se pritoževati, da zelo trpim, saj mi konec koncev nič ne manjka. Vem in želim si, da bi bilo drugače. To pa se ljudje venomer sprašujemo in razmišljamo. Ampak tukaj smo in zdaj smo - poskusimo narediti, kar se največ da iz nastalega in ponujenega. Nič kaj optimistično ... Pa bi res lahko bilo še slabše.
Prebrano:
- Khaled Hosseini: Tisoč veličastnih sonc - še ena pretresljiva iz Afganistana (kot Tek za zmajem), tokrat usoda dveh žensk, ki se prebijata skozi življenje nasilja, laži, pretvarjanja, zapora, pretepanja ... Težko je verjeti, da se vse to dogaja niti tako daleč od nas. Ko pa skušata vzeti usodo vsaj malo v svoje roke, pa sta zločinki in nista upravičeni biti srečni.
- Brian Selznick: Hugo Cabret - knjiga, ki se gleda kot film. Čudovita izkušnja, še posebej za vse ljubitelje risbe. Preprosta in lepa zgodba, ki se dopolnjuje z zelo dobrimi risbami.
- Jill Paton Walsh: Smrt pod knjigami - kriminalka, kjer medicinska sestra na kolidžu raziskuje primer. Sem brala že boljše kriminalke, ta je bila bolj za silo ... Priznam, da me je pritegnil naslov - res se zgodi v knjižnici in tudi kar precej povezano s knjigami. Vendar je to le okolje in so to le okoliščine, kjer se zgodba zgodi in se vse skupaj dogaja.