... in Marakeš

Prebrano:
- Canetti, Elias: Glasovi Marakeša
- Jacq, Christian: Ozirisove skrivnosti, Ognjena pot

Pa še ena fotka iz Marakeša (glede na prebrano knjigo) s trga Djemaa el Fna [džamal fna] - zelo zanimiva izkušnja. Tukaj sem skoraj ostala brez fotoaparata. :( Seveda sem fotografirala dogajanje na trgu in med tem je bil tudi nastop skupine, ki je na sliki. Ampak v Maroku (kot običajno v "arabiji") je potrebno za tovrstno fotografiranje plačati. No, ni potrebno, ampak ljudje to avtomatsko pričakujejo od tebe, sploh če si turist. Možak, ki se približuje, je bil takoj pri meni in zahteval plačilo. V skladu z navodili našega vodiča (in po izkušnjah), da mu pač damo nekaj drobiža, sva mu s K. pač v njegovo kapo vrgli nekaj kovancev. Ampak, ne, ni bilo v redu! Kar naenkrat se je začel razburjati in zahtevati kar veliko vsoto denarja (mislim, da kar 10 maroških dinarjev, kar je približno 10 €). Seveda sem rekla, da ne plačam toliko. Ampak zaradi ljubega miru sem mu na koncu seveda dala veliko več, kot sem sprva nameravala. Ko pa je dobil denar (mislim, da je bilo nekaj dinarjev - 2 ali 3), je naenkrat postal vsiljivo prijazen in me kar povabil na sredo skupine, da bi jih lahko fotografirala. Takrat pa se je v meni nekaj uprlo in sem odločno (že na meji panike) zavrnila in šla stran. Mi je bilo že čisto vseeno, ali še kaj pofotografiram ali ne. V glavnem so na trgu bili vsi domačini takšni - samo bi kasirali, že če jih samo pogledaš. Fotoaparata sploh ne smejo videti - no tukaj pa turizem ljudi pokvari. To je namreč najbolj oblegan trg mislim, da v celotnem Maroku, in temu primerno se obnašajo tudi domačini.