19. avgust 2011
Srednješolski center Novo mesto
- strokovno predavanje o disleksiji,
- tehnike sprostitve - zvočna kopel,
- ogled kapiteljske cerkve, frančiškanske knjižnice, Knjižnice Mirana Jarca.
20 August 2011
14 August 2011
Trenutek
"To sem jaz in to je moje življenje.
Časa ne merim v urah, ampak v trenutkih, ki mi vzamejo sapo.
Sem neposreden in odkrit.
Sem zahteven in vem, kaj hočem.
Moj čas je dragocen, nisem eden izmed mnogih.
Svet imam na dlani. Živim za trenutek in naredil bom po svoje.
To sem jaz in to so trenutki, ob katerih zastane dih."
(Besedilo iz ene reklame.)
Tako resnično in polno pomenov. Velikokrat tako hitimo skozi življenje, da zamudimo vse lepe trenutke. Potem naenkrat čas mine in se zaveš, da je življenje šlo mimo. Želim si, da bi se (vsaj občasno) znala ustaviti in uživati v življenju. Včasih to uspe, sicer pa velikokrat premalo ...
Prebrano:
- Demšar, Avgust: Olje na balkonu. Zelo prijetno odkritje slovenskega pisca kriminalk. Že prej sem kaj slišala o njem - v glavnem pozitivne odzive in me je zanimalo branje, pa je velikokrat ostalo na polici oz. na seznamu zaželjenih. Tako na začetku branja me je pisanje močno spominjalo na stil nemških televizijskih kriminalističnih serij (npr. Komisar Rex). Kasneje pa se je to spremenilo in se pokazalo v čisto svojstvenem slogu. Res zelo dobro pisanje. Na začetku zelo skrivnostno in zavito, s celim kupom podrobnosti, ki jih nekako nisem uspela umestiti in zložiti v celoto. Že ko sem poskušala, je nekaj zmotilo in se je spet zrušilo. Podobno kot pri pomočniku inšpektorja Vrenka. :) Na koncu pa se vse podrobnosti zložijo v smiselno celoto in tako bralec šele na koncu ugotovi celo sestavljanko - kot pomočnik Breznik. Že tako mi občasno 'pašejo' kriminalke in mi je bilo zelo všeč, tako sem se kar lotila še nadalnjih naslovov istega avtorja.
- Demšar, Avgust: Retrospektiva. Samo potrdilo se je že prej napisano. Ta drugi naslov mi je bil še bolj všeč, morda zato, ker sem že 'spoznala' glavne osebe, pa všeč mi je tudi kraj dogajanja - Maribor. Skozi opise in dogajanje se lahko dobesedno sprehodiš skozi mesto in si še bolj nazorno in slikovito predstavljaš vse skupaj. Tokratno delo piše o življenju likovnih umetnikov in kritikov - res zanimivo. Priznam, tam nekje na četrtini prebranega sem pokukala na konec, kdo je resnični storilec - radovednost mi ni dala miru. :) Spet presenetljivo zavita zgodba in mojstrsko napisano delo. Se že veselim naslednjih. Vsaj še dva naslova sta na mojem seznamu tistih, ki jih želim prebrati.
- Ozkan, Serdar: Ko življenje zasije. Avtor Izgubljene vrtnice. Pričakovala sem podobno besedilo, vendar ni tako. Meni se zdi za odtenek bolj zahtevno branje. Morda pa sem samo sama tako dojemala, ker mi je knjiga prišla pod roko v tem mojem obdobju - ko mi je vse zapleteno. :) Zagotovo knjiga, ki jo je vredno imeti na svoji polici in jo vzeti v roke večkrat (HVALA Z.). Po prvem branju sem tako malo zmedena, ne vem čisto, kaj naj si mislim o sami knjigi, potem pa začnem zlagati delčke in odlomke in se ponovno sestavi v smiselno celoto z več pomeni. Morda je krivo tudi to, da sem jo brala kar precej časa - s presledki. Ampak vsekakor to ni knjiga za 'na dah' branje. Potreben je vmes razmislek. Prebrano kar samo kliče po tem, da npr. po prebranem poglavju knjigo odložiš in kar samo te zapelje v premišljevanje o prebranem. Mislim, da jo bom še večkrat vzela s police in jo prebirala. To je knjiga, kot so Alkimist, Jonatan Livingston galeb, Mali princ, vsakokrat ti ponuja drugačno vsebino, drugačen pogled, odkrije drugo resnico ... Takšne knjige so dobrodošle in 'nesmrtne', ker te spodbudijo k razmišljanju. Ta naslov 'obravnava' temo smisla življenja. Že sama po sebi težka tema in zagotovo se vsak kdaj znajde pred tem vprašanjem.
- Lewycka, Marina: Kratka zgodovina traktorjev v ukrajinščini. Zelo zanimivo in humorno branje. Sicer o zelo resni temi - staranju, ampak napisano zelo zabavno in knjiga se prebere na mah. Sprti sestri najdeta skupno pot v skrbi za ostarelega in ovdovelega očeta, ki ga 'omreži' veliko mlajša prsata Ukrajinka. Ta pa želi le državljanstvo in se zato poroči in tudi priseli s svojim pubertetniškim sinom k starčku. Ko oče ugotovi, da je vedno več težav in problemov, ki jim sam ni kos, se zateka v pisanje. Ker je po stroki inženir in je tudi sam priseljeni Ukrajinec, se loti preučevanja zgodovine traktorjev. Da ne bi pozabil svojega maternega jezika piše v ukrajinščini, hčerka pa nato pisanje prevaja v angleški jezik. Družina se je namreč po vojni priselila v Veliko Britanijo. Skozi vse aktualno dogajanje razčiščujejo stare zamere in pojasnjuje se tudi zgodovina same družine. Res zanimivo branje.
- Demšar, Avgust: Olje na balkonu. Zelo prijetno odkritje slovenskega pisca kriminalk. Že prej sem kaj slišala o njem - v glavnem pozitivne odzive in me je zanimalo branje, pa je velikokrat ostalo na polici oz. na seznamu zaželjenih. Tako na začetku branja me je pisanje močno spominjalo na stil nemških televizijskih kriminalističnih serij (npr. Komisar Rex). Kasneje pa se je to spremenilo in se pokazalo v čisto svojstvenem slogu. Res zelo dobro pisanje. Na začetku zelo skrivnostno in zavito, s celim kupom podrobnosti, ki jih nekako nisem uspela umestiti in zložiti v celoto. Že ko sem poskušala, je nekaj zmotilo in se je spet zrušilo. Podobno kot pri pomočniku inšpektorja Vrenka. :) Na koncu pa se vse podrobnosti zložijo v smiselno celoto in tako bralec šele na koncu ugotovi celo sestavljanko - kot pomočnik Breznik. Že tako mi občasno 'pašejo' kriminalke in mi je bilo zelo všeč, tako sem se kar lotila še nadalnjih naslovov istega avtorja.
- Demšar, Avgust: Retrospektiva. Samo potrdilo se je že prej napisano. Ta drugi naslov mi je bil še bolj všeč, morda zato, ker sem že 'spoznala' glavne osebe, pa všeč mi je tudi kraj dogajanja - Maribor. Skozi opise in dogajanje se lahko dobesedno sprehodiš skozi mesto in si še bolj nazorno in slikovito predstavljaš vse skupaj. Tokratno delo piše o življenju likovnih umetnikov in kritikov - res zanimivo. Priznam, tam nekje na četrtini prebranega sem pokukala na konec, kdo je resnični storilec - radovednost mi ni dala miru. :) Spet presenetljivo zavita zgodba in mojstrsko napisano delo. Se že veselim naslednjih. Vsaj še dva naslova sta na mojem seznamu tistih, ki jih želim prebrati.
- Ozkan, Serdar: Ko življenje zasije. Avtor Izgubljene vrtnice. Pričakovala sem podobno besedilo, vendar ni tako. Meni se zdi za odtenek bolj zahtevno branje. Morda pa sem samo sama tako dojemala, ker mi je knjiga prišla pod roko v tem mojem obdobju - ko mi je vse zapleteno. :) Zagotovo knjiga, ki jo je vredno imeti na svoji polici in jo vzeti v roke večkrat (HVALA Z.). Po prvem branju sem tako malo zmedena, ne vem čisto, kaj naj si mislim o sami knjigi, potem pa začnem zlagati delčke in odlomke in se ponovno sestavi v smiselno celoto z več pomeni. Morda je krivo tudi to, da sem jo brala kar precej časa - s presledki. Ampak vsekakor to ni knjiga za 'na dah' branje. Potreben je vmes razmislek. Prebrano kar samo kliče po tem, da npr. po prebranem poglavju knjigo odložiš in kar samo te zapelje v premišljevanje o prebranem. Mislim, da jo bom še večkrat vzela s police in jo prebirala. To je knjiga, kot so Alkimist, Jonatan Livingston galeb, Mali princ, vsakokrat ti ponuja drugačno vsebino, drugačen pogled, odkrije drugo resnico ... Takšne knjige so dobrodošle in 'nesmrtne', ker te spodbudijo k razmišljanju. Ta naslov 'obravnava' temo smisla življenja. Že sama po sebi težka tema in zagotovo se vsak kdaj znajde pred tem vprašanjem.
- Lewycka, Marina: Kratka zgodovina traktorjev v ukrajinščini. Zelo zanimivo in humorno branje. Sicer o zelo resni temi - staranju, ampak napisano zelo zabavno in knjiga se prebere na mah. Sprti sestri najdeta skupno pot v skrbi za ostarelega in ovdovelega očeta, ki ga 'omreži' veliko mlajša prsata Ukrajinka. Ta pa želi le državljanstvo in se zato poroči in tudi priseli s svojim pubertetniškim sinom k starčku. Ko oče ugotovi, da je vedno več težav in problemov, ki jim sam ni kos, se zateka v pisanje. Ker je po stroki inženir in je tudi sam priseljeni Ukrajinec, se loti preučevanja zgodovine traktorjev. Da ne bi pozabil svojega maternega jezika piše v ukrajinščini, hčerka pa nato pisanje prevaja v angleški jezik. Družina se je namreč po vojni priselila v Veliko Britanijo. Skozi vse aktualno dogajanje razčiščujejo stare zamere in pojasnjuje se tudi zgodovina same družine. Res zanimivo branje.
- Shakespeare, William: Don Juan. Še ena klasika za poletje. V bistvu je to zaostanek, saj sem besedilo želela prebrati pred gledališko predstavo. :) Sem prebrala po ogledani predstavi. Vedno znova uživam ob mojstrstvu velikana klasike. Res zanimivo in humorno delo, ki pa je zelo aktualno v današnjih časih. Vedno se bodo našli brezsrčni in brezvestni Don Juani, ki mislijo, da jim je vse dovoljeno, da so bogovi, ki se lahko igrajo z drugimi ljudmi in jih izigravajo. Taki ljudje sploh nimajo čustev, so ledeni in jim je čisto vseeno, kaj se dogaja okoli njih, samo, da so oni sami potešeni in so zadovoljene vse njihove potrebe. Nad predstavo samo sem navdušena malo manj - nekaj je manjkalo, pa ne vem kaj. Igralci so bili super, samo predstava je ostala tam nekje na povprečni ravni.
Subscribe to:
Comments (Atom)