Prebliski

No, počasi sem se že "najedla" kriminalk, sedaj pa sledi še druga literatura, ki mi je prišla pod roke.
- Paulo Coelho: Brida. Prebrala sem skoraj vse knjige Coelha in moram reči, da mi je vsaka prinesla nekakšen nov pogled, odstrla je eno tančico, malo spremenila razmišljanje v smislu: "Kaj pa če je tako ..." Tako je tudi Brida. V knjigi sem si označila naslednje prebliske:

Ko nekdo najde svojo pot, ga ne sme biti strah. Imeti mora dovolj poguma za napačne korake. Razočaranja, porazi, malodušnost so orodja, ki jih Bog uporablja, da pokaže pot.

Včasih pridejo Božji blagoslovi in zdrobijo vse steklo v drobne delce.

Na zadnji strani pa piše (kar dober povzetek): "To je zgodba o Bridi, lepem in mladem irskem dekletu, in njenem iskanju (spo)znanja. Na svoji poti sreča modreca, ki jo uči, kako premagati strahove, in žensko, ki jo pouči, kako plesati na skrivnostno glasbo sveta. Oba prepoznata v njej dar, toda morata ji pustiti, da se sama prebije skozi svojo lastno popotovanje do razodetja.
Brida si na poti iskanja svoje usode prizadeva najti ravnovesje med partnersko zvezo in hrepenenjem po lastni preobrazbi."

- James Patterson: 7th heaven Sedmi primer Kluba preiskovalk umorov, tokrat v angleščini. Zadnjič sem na letališču v naglici mimogrede zašla v knjigarno in takoj se mi je "zasvetila" ta knjiga. Zanimiva iskušnja je brati dokaj znano zgodbo še v angleškem jeziku. Naši so pri prevodih pri številki 5 (5. jezdec), torej nas bo klub zabaval še nekaj časa. Tudi prav.

- Andrea Camilleri: Glas violine - četrti primer komisarja Montalbana Zanimivo branje tu in tam, dobro, da izhaja v presledkih, kakor pač prevajajo.

-
Randy Pausch: Zadnje predavanje. Knjiga, ki pretrese in jaz sama jo "nosim" že kar nekaj časa s seboj. Res je avtor Američan in kot da bi hotela biti napisana malo po ameriško (american style), vendar v svojem bistvu veliko globlja kot se zdi na prvi pogled oz. prvo branje. Seveda pa je vse odvisno od bralca samega - najde zase, če to želi. O knjigi:

Če bi imeli pred smrtjo še zadnje predavanje – kaj bi povedali?

Pred tem vprašanjem se je pred približno dvema letoma znašel Randy Pausch, ugledni profesor, mož in oče treh majhnih otrok. Izvedel je, da mu na trebušni slinavki raste deset tumorjev. Zdravniki so zmajevali z glavo, Pausch pa ne.

Odločil se je za dvoje: da bo čim več časa preživel z družino in da se bo odzval vabilu univerze ter pripravil svoje zadnje predavanje. V njem bo poudaril tisto, kar se mu zdi v življenju najpomembnejše.

18. septembra 2007 je tako stopil pred več kot 400-glavi avditorij (pričakoval je samo približno 50 ljudi!). Ni govoril o smrti, temveč o življenju. Naslov njegovega predavanja je bil Kako zares uresničiti otroške sanje. Govoril je, kako pomembno je premagati ovire, pomagati sebi in drugim uresničiti sanje, izkoristiti sleherni trenutek, kajti »čas je vse, kar imate … in morda boste nekega dne ugotovili, da ga imate manj, kot si mislite«.

Pausch je po končanem predavanju prosil kolumnista Wall Street Journala, Jeffreyja Zaslowa, da mu pomaga na podlagi predavanja napisati knjigo. Nastala je uspešnica, ki uči, kako premagati ovire, pomagati drugim in, najpomembnejše – izkoristiti sleherni trenutek. Takoj po izidu se je povzpela na prva mesta lestvic najbolje prodajanih knjig.

Še nekaj "pavšizmov" (prebliskov) iz knjige:

Walt Disney: »Vse o čemer sanjaš, lahko tudi uresničiš.«

No, prav. Je, kar je. Tega ni mogoče spremeniti. Odločimo pa se lahko, kako se bomo odzvali. Kart, ki jih dobimo v roke, ni mogoče zamenjati, od nas pa je odvisno, kako bomo igrali.

Nikoli ne sprejmi odločitve, dokler ni skrajni čas zanjo.

Če sediš za volanom, še ne pomeni, da moraš povoziti vse pred teboj.

Najprej moraš usvojiti osnove, sicer ti tudi zapletene reči ne bodo šle od rok.

Če delaš narobe in ti nihče nič ne reče, to pomeni, da so vsi obupali nad tabo.

Če veš, da pri nečem nisi najboljši, a se nikomur ne zdi vredno, da bi ti to povedal, si v škripcih. Nihče ne sliši rad negativnih pripomb na svoj račun, toda ravno s kritiko ti ljudje najbolj iskreno sporočajo, da jim je še vedno mar zate, da te imajo radi in ti želijo pomagati, da bi se izboljšal.

Kamniti zidovi imajo svoj namen. Nočejo nam zapreti poti, ponujajo pa nam priložnost, da dokažemo, kako zelo si nekaj želimo.

… Kamniti zidovi ustavijo tiste, ki si nečesa ne želijo dovolj močno. Tam so, da ustavijo tiste druge.

Ne pozabi, kdo ti reže kruh. Spominja nas, koliko sta vredni pripadnost in hvaležnost.

Sreča ni nič drugega kot sovpadanje pripravljenosti s priložnostjo. (Seneka)

Ne glede na to, kaj misliš, da zmoreš ali ne zmoreš, v obeh primerih imaš prav.

Izkušnje so tisto, kar dobiš, ko ne dobiš tistega, kar si hotel.

Tudi na spletni strani.
Objavljeni podatki in posnetek samega predavanja. Nekako se nehote na površje prebija misel: tako poln načrtov, življenja, z majhnimi otroki, pa se mora poslavljati ... In kako trezno in realno vse skupaj sprejme in načrtuje življenje svoje družine.
Tudi drugi so prebrali in si izpisali druge prebliske.

Avstralija

Med vso norišnico sem uspela videti film Avstralija. Po vsem slišanem sem rekla, da pa tega filma že ne bom šla gledat - zaradi deloma vojne tematike. Sedaj mi ni žal, da sem ga videla. Dober film. Uradna stran filma.




Pa še prebrano:
Očitno v zadnjem času nujno potrebujem odklop, selitev v drug in drugačen svet, kjer se vse dobro konča in je vse zlo kaznovano. Takšen je v zadnjem času tudi moj izbor literature - lahkoten, deloma že "plaža".
- Woodiwiss, Kathleen: Cvet na reki,
- Garwood, Julie: Razkošje časti,
- Voltaire: Kandid ali Optimizem - zaradi abonmajske predstave. Res pomaga, če vsaj začneš prej brati, lažje slediš dogajanju na odru. Skoraj bi lahko rekla, da je tudi to bolj lahkotno branje, čeprav moraš biti še kako zbran, saj se ogromno zgodi v nekaj vrsticah teksta. Zanimivo potovanje in zanimiva filozofija.

Drevo

Okrog vseh dreves

se lahko loviš.

Za vsemi drevesi

se lahko skrivaš.

Na nobeno

se ne naslanjaj!

Ne veš, katero je trhlo,

nagnito,

spodkopano,

nažagano.

Lahko padeš.

Hudo.

A to ni najhujše.

Huje je,

ker potem sumiš,

da so vsa drevesa trhla,

nagnita, spodkopana,

spodžagana.

In nenadoma si tako žalosten

in sam.

(Neža Maurer)