07 April 2009

Pomlad?

Zunaj je letos res vse zacvetelo in je prav prijetno po zimi. Bojim se le, da bo april pomahal z repom in poslal še kakšen mraz ali pozebo. Tega ne želim.

Sicer so mi zelo všeč pomladne rastline - toliko moči morajo imeti, da se prebijejo v poznozimsko sivino in obarvajo svet v čudovite barve. Letos je narava po nekjadnevnem deževju dobesedno eksplodirala. Kar ne morem se vsemu načuditi ... in občudovati ... Bojim se, da bo vse skupaj prehitro prešlo in bom kaj zamudila.

Pa jaz? Še vedno trda zima ... Sicer so se posvetili prvi pomladni žarki, pa so kar hitro ugasnili. Morda pa enkrat le ...
Podobno se sprašujem ob velikonočnih praznikih. Zavedam se, da velike noči ni brez velikega petka - trpljenja in smrti. Pa vendar ... Zanimiva mi je misel, da je tudi trpljenje pot. Ne morem se pritoževati, da zelo trpim, saj mi konec koncev nič ne manjka. Vem in želim si, da bi bilo drugače. To pa se ljudje venomer sprašujemo in razmišljamo. Ampak tukaj smo in zdaj smo - poskusimo narediti, kar se največ da iz nastalega in ponujenega. Nič kaj optimistično ... Pa bi res lahko bilo še slabše.
Prebrano:
- Khaled Hosseini: Tisoč veličastnih sonc - še ena pretresljiva iz Afganistana (kot Tek za zmajem), tokrat usoda dveh žensk, ki se prebijata skozi življenje nasilja, laži, pretvarjanja, zapora, pretepanja ... Težko je verjeti, da se vse to dogaja niti tako daleč od nas. Ko pa skušata vzeti usodo vsaj malo v svoje roke, pa sta zločinki in nista upravičeni biti srečni.
- Brian Selznick: Hugo Cabret - knjiga, ki se gleda kot film. Čudovita izkušnja, še posebej za vse ljubitelje risbe. Preprosta in lepa zgodba, ki se dopolnjuje z zelo dobrimi risbami.
- Jill Paton Walsh: Smrt pod knjigami - kriminalka, kjer medicinska sestra na kolidžu raziskuje primer. Sem brala že boljše kriminalke, ta je bila bolj za silo ... Priznam, da me je pritegnil naslov - res se zgodi v knjižnici in tudi kar precej povezano s knjigami. Vendar je to le okolje in so to le okoliščine, kjer se zgodba zgodi in se vse skupaj dogaja.

1 comment:

  1. "Pomlad?"
    Zanimiv naslov, ki v opisu razkriva veselje, prebujanje narave, ki se iz črno-belega skoraj čude
    nop spremeni v prekrasne barve, s tem pa prebuja neko novo življenje tudi v ljudeh in tako spet najdemo vzporednico-povezanost narave in človeka, ki se je v zadnjem obdobju tako slabo zavedemo - sicer pa tudi glasba pove svoje in skupina Pepel in kri je to prebujanje narave in človeka dobro "ujela" v skladbi Sonce pomladi...
    Ja, res je, kot pišeš, koliko moči morajo imeti rastline, da se iz zimskega spanja, trdote zemlje..., ponovno prebijejo na plan, do sonca, novega življenja, da nam dajo to lepoto - vse te barve, oblike, vonji.., kot da je vse en velik čudež narave, Njega, ki ve kaj dela, pa čeprav se ga vse premalo zavedamo, kot se zavedamo sami pri sebi, da smo tudi tukaj lahko dobri učenci narave... Tudi v življenju pridejo temna obdobja, zimsko spanje, ko se nam zdi, da so naše sanje odšle daleč vstran, da smo sami, da več ne zmoremo (in če se prepustimo temu občutku, se nam to res zgodi, postanemo Kalimero (upam, da poznaš tisto risanko), lahko pa nam da to nov zagon, lahko se še odločneje borimo, verjamemo vase, v moč, ki jo skrivamo v sebi, verjamemo v dobro sveta, ljudi, v to, da bomo tudi mi zrasli v čudovito osebo (ali če primerjamo z naravo, cvetico, da bomo nekomu polepšali svet, da nas bo občudoval, sprejel prav takšne, kot smo in bil neskončno vesel, da je naše prav nas, kot bomo tudi mi, da je tukaj...) Za vsakim trplenjem pride vstajenje, kot se je to zgodilo za Velko noč, a moramo v to verjeti, se predati in dopustiti,da se zgodi - preprosto pustiti odprta vrata, uživati vsak trenutek, strah in trplenje pa zamenjati s SREČO, ZAUPANJEM, VESELJEM in drugimi radostmi življenja. Prekratko je, da bi "se križali", ko pa je lahko tako lepo, polno ljubezni in sreče. Upam, da se draga pisateljica tega bloga strinjaš z mano? Res je,da sem malo na dolgo napisala vse to, morda boš celo mislila,da sem zatežil, a vse to, kar si prebrala, se mi je utrnilo ob prebiranju. Life is a rollercoaster, poje Ronan Keating. Prepusti se, sedi nanj, verjemi v dobro, čudeže, vase, v najboljše, kar ti lahko življenje daje in preprosto uživaj življenje. Carpe diem. Naj ti bo čudežnost narave v navdih. Čudovit dan.

    ReplyDelete