25 March 2009

Narcisa

Ena od pomladnih cvetic. Vse pomladne so mi nekako pri srcu. Zelo sem vesela, ko začnejo najprej na plano kukati zvončki, nato pa za njimi še vse ostale prve spomladanske: trobentice, krokosi, včeraj sem videla že prvi popek vijolice, tudi ena rumena narcisa se je že razcvetela ... Tako je čisto drugačen občutek, ko je vsaj malo barve na sivem travniku oz. sivih gredah.
(Fotografije narcis pa so še lanske - z obiska parka Keukenhof)


V tem času sem tudi bila na izobraževanju - seminarju (3 dni), ki se je odvijal na Debelem rtiču. Nisem mogla verjeti, da je le dobrih 250 km stran od nas že taka pomlad - cvetijo narcise v polnem razmahu, hijacinte že skoraj odcvetajo, drevje je odeto v belo ali rožnato in prvič sem videla cveteti mimoze v takšnem obsegu - bilo je res lepo videti. In morje ... Res je bilo super menjati okolje in preživeti ta čas tudi v dobri družbi. Res smo se 'našli'. Vesela sem, da smo si končno lahko utrgale s sošolkami s faksa čas zase in za res dober klepet, ki ga ni nič zmotilo.
Seveda pa ne more biti vse tako idealno. Tokrat je res edini minus prispevala mrzla burja. Še dobro, da smo bili večino časa v predavalnici z velikimi okni, s pogledom na košček morja, kajti sonce pa je bilo res prijetno. Skratka vesela sem, da so me prestavili iz Zreč na Debeli rtič. Seveda mi ni 'dišalo' zaradi dolge in kar naporne vožnje, ampak je tudi ta minila, da nisem vedela točno kdaj. Skratka super.


S seboj sem nesla sicer knjigo, ki pa nisem niti odprla, še dva časopisa sta ostala neodprta. Zdelo se mi je pač škoda tratiti čas za individualno dejavnost (kot je branje), če pa lahko večer preživim v prijetni družbi. Res sem uživala.

Čudno, kako se čisto po naključju prepleta - ali pa samo vidim povezavo, ker jo hočem videti ... Kakorkoli že, super se 'poklopi'. Z mojim branjem namreč.

Prebrano:
- Melvin Burgess: Džank (Junk) - še ena za 'služo'. Ne bom rekla zanimivo branje, saj si sama tega naslova zagotovo ne bi izbrala - že po naslovu lahko uganemo, da gre za v bistu otroke, ki pobegnejo od doma in zatavajo na pot mamil in postanejo odvisniki - 'džankiji'. Zakaj se poklopi? Tar oz. David je nadarjen za risanje in na začetku pripovedi nariše svoji punci Gemmi narciso in vedno, ko jima je hudo, si rečeta narcisa (v angl. Daffodil) - malo čudno sicer, ampak s tem prikličeta tisto začetno vzdušje, ko sta še polna načrtov in vesela, da sta začela z novim življenjem. Tako se na nek način malo potolažita ... Čeprav je njuna situacija popolnoma brezupna in že na začetku branja veš, da se kaj dobrega že ne bo 'izcimilo'. Pač otroške sanjarije ...
-William Shakespeare: Vihar - zaradi abonmajske predstave. Dobro branje, še boljši pa ogled predstave. Res sem uživala. Tudi zaradi tega, ker je predstava nastala v koprodukciji kar treh gledališč in je zanimivo enkrat za spremembo na odru gledati druge igralce. Super so naredili predstavo - tako igralci, režiser, scenograf in vsi potrebni ljudje za predstavo. Spet se bom ponovila - dobro je bilo, da sem vsaj začela brati dramo pred predstavo in sem jo kasneje nadaljevala. Tako so mi že bile znane osebe in tudi začetno dogajanje.

1 comment:

  1. Smo pa res v čudoviti deželici, mali, a tako raznoliki.. na enem koncu širna ravnina, na drugem morje, na tretjem gore, na četrtek hribovje.. Ja, imamo vse kar imajo veliki (pred leti je bila to reklama za prvo serijo avtomobilov Clio .. :-), ja, zdaj pa res opažam,da sem že star :-) :-) :-) , kar je včasih plus (npr. izkušnje, modrosti..žal tudi ne vedno samo sreča, a glavno je, da znaš tudi takrat, ko ti življenje ni posuto z rožicami, iz njega izvleči največ in ponovno zrasti v trdnega...), drugič minus (leta prinesejo odgovornost, resnost, zahtevnost...) Se opravičujem, sem malo zašel iz teme...
    Pišeš, da je bila narava na Primorskem veliko bolj "razigrama", kot pa tam, kjer si doma.. Ja, drugo podnebje, življenje (bolj na izi), pa še kaj.. In to le nekaj sto kilometov narazen, pa takšna razlika? Zanimivo, a ne? Pa ne le v naravi, ampak tudi v nas, v našem razpoloženju, kot da se z novim krajem tudi mi spremenimo, začnemo "cveteti" in se v nas prebudi nek občutek sreče, enerigije, kot sonce v jutru - ja, jutranji vzhodi in večerni zahodi so na morju še posebaj lepi, čudežni :-) Če je tukaj še dobra družba, ljudje, ki jih imaš rad/rada, potem je to popoldno in res si lahko v samo nekaj dneh "napolniš baterije" . Sam nimam rad gneče, zato grem na morje (no, nazadnje pred skoraj dvemi leti) spomladi, jeseni, včasih tudi pozimi. Piran, Strunjan, Debeli rtič..., ja, mala, a čudovita je ta naša obala, pa čeprav je mala. In če si na morju takrat, ko ni zasičena s turisti, takšnimi in drugačnimi pobiralci vstopinem,parkirnine itd.., lahko res uživaš ob božanju sončnih žarkov, melodiji morja in raznolikosti, ki ti jo ponuja. Zakaj torej hoditi daleč vstran, v tujino, zapravljati veliko denarja in podpirati druge, ko pa ti naša mala deželica nudi toliko, pa se tega mnogokrat sploh ne zavedamo!?
    Želim ti še veliko podobnih izkušenj, odkrivanj in razvajanje sebe!

    ReplyDelete