Začne se običajno - hitenje, polno obveznosti, običajni grdi pogledi in šikaniranja (ki sem se jih že navadila) ...
Potem pa ...
- kratek skok h kolegici sosedi in prijetno presenečenje,
- naključno srečanje dobre prijateljice, ki jo (žal) zelo redko vidim,
- po opravljeni službeni obveznosti zelo prijetno in lepo presenečenje - imela sem kar slabo vest, saj se ne znam več prijazno obnašati oz. sem v zadregi, ko nekdo nekaj naredi zgolj iz prijaznosti,
- prijetni mimogrede nakupi stvari, ki jih že dolgo iščem in ki si jih želimo,
- čudovit sprehod (zelo hiter, saj sem bila zelooo pozna) skozi mesto v še bolj čudovitem dnevu (sonce, ne tako mrzlo ...),
- tudi naključni mimoidoči imajo bolj prijazen obraz (zaradi praznikov ali zgolj odsev mojega?),
- do konca zamujen sestanek v drugi službi (mogoče še boljše tako), sem pa videla in srečala meni ljube ljudi,
- srečala ljudi, s katerimi zelo rada delam (v drugi službi), kratek klepet z vsakim,
- že davno odpisano službeno darilo, ki mi je zelo všeč,
- dan kasneje še dodatek, ki je včeraj manjkal v veliki rdeči vrečki službenega darila,
- kupila zelo lepe lučke (dvojne - nisem se mogla upreti) za jelko, ki jih nismo imeli vsaj 10 let - sedaj jih moram samo še namestiti,
- delo z zelo razposajenimi in neukrotljivimi otroki - po prvi vaji sem skoraj vrgla puško v koruzo (pihanje v mikrofon, trkanje po mikrofonu, glasno dretje naravnost v mikrofon, nihče ne zna na pamet besedila, komaj, da znajo prebrati besedilo, kar tako bezljajo po prostoru - OBUP), druga vaja je bila malo boljša in vseeno so otroci pokazali, da se učijo,
- za konec pa še malo razgibavanja pred prazniki,
- večerni klepet na hitro na obisku mimogrede.
Zamudila: :(
- vsaj dve zelo prijetni srečanji - našla dve darili na mizi v službi,
- spanje in počitek - prehlad se je malce poslabšal,
- začetek serije, ki jo običajno (ena od dveh) gledam na TV.
Še si želim takšnih dni.
Dajo mi moč, voljo, veselje in pogum za vztrajanje v zelo neprijaznem delovnem okolju (sploh po selitvi).
Še fotka na novo kupljenih lučk - ko so že bile nameščene. :)
Pa še v celoti:
Je prav zanimivo, draga R. brati tvoje bloge, ker so napisani tako, da tudi bralca "vsrka" v tisti čas, kraj, podoben dogodek..., skratka, spomini spet oživijo. Spomin na praznične dni decembra, pa čeprav nas samo še dan loči od meseca maja, meseca ljubezni, šmarnic, dokončnega prebujanja narave in /vsaj upam/ ljudi... Ja, ta veseli december, kot mu številni pravijo, ko se vsi, tudi tisti, ki morda drugače čez leto niso veseli, topli, prijazni, ko tudi ti dobijo vsaj majhen planem v srcu, ko si vsi želimo najlepše, ko smo polni upanja,pričakovanja, ko verjamemo v čudeže in se ti, tudi dogajajo... Saj se verjetno dogajajo tudi drugače, a jih zaradi zaposlenosti, osredotočanja na težave,prekrite s strahovi, tempom (ali kot si napisala in me je zabolelo "hitenje, polno obveznosti, običajni grdi pogledi in šikaniranjain") še čim, verjetno jih takrat ne zaznamo, ne vidimo.. Pišeš, da si srečala prijateljico, pa sosedo (skratka, ljudi, ki so ti pomembni, ki te sprejemajo in živijo s srcem, tako kot verjetno živiš tudi ti, ker so te tako vzgojili) in se je tvoje razpoloženje takoj spremenilo, kot da bi po mračnem, deževnem dnevu posijalo sonce..) Kako malo je potrebno, da smo srečni, da se počutimo sprejete, da začutimo življenje! Včasih te razvedri (ali pa kar zbudi iz razmišljanja, ki ni vedno v barvah) malenkost - lepo urejen tujec, ki ti pride nasproti in ti pokloni nasmeh, morda kuža, ki veselo miga z repom, morda pogled na lepo urejen park, na šopek rož, npr. šmarnic, ki imajo še nek nežen vonj..., no, zagotovo pa te iz "sna" zbudi pogled otrok, ki se veselo in brez skrbi igrajo, se smejijo, živijo življenje zdaj in ga "zajemajo z veliko žlico" (seveda spet odvisno od staršev in vzgoje, a če se igrajo, so dobre volje, nasnejani in srečni..) Morda bi jim bili lahko večkrat podobni? Morda bi lahko breme sluzbe, druge skrbi, resnost, vse novice, ki nas iz ure v uro bombandirajo preko medijev, slabe volje ljudi, ki jo po navadi znesejo nad nas... , morda bi lahko vse to zavestno odložili in bili spet mi, sami ali s tistimi,ki jih imamo radi, katere bližino si želimo in so nam pomembni... Da zajadamo v nek drug svet in smo preprosto srečni, da se nam spet napolnijo "baterije", ki nam dajejo moč, voljo, veselje in pogum.. A v dvoje je lažje, ima dvojni učinek in tudi zato, sta bila ustvarjena mož in žena... Da bo vsak dan kot tisti lepi dnevi v "prazničnem decembru", kot si ga opisala v tem blogu.. Lep dan in zaupaj!
ReplyDelete