Prijazen dan

Tudi to se lahko zgodi ...
Začne se običajno - hitenje, polno obveznosti, običajni grdi pogledi in šikaniranja (ki sem se jih že navadila) ...

Potem pa ...
- kratek skok h kolegici sosedi in prijetno presenečenje,
- naključno srečanje dobre prijateljice, ki jo (žal) zelo redko vidim,
- po opravljeni službeni obveznosti zelo prijetno in lepo presenečenje - imela sem kar slabo vest, saj se ne znam več prijazno obnašati oz. sem v zadregi, ko nekdo nekaj naredi zgolj iz prijaznosti,
- prijetni mimogrede nakupi stvari, ki jih že dolgo iščem in ki si jih želimo,
- čudovit sprehod (zelo hiter, saj sem bila zelooo pozna) skozi mesto v še bolj čudovitem dnevu (sonce, ne tako mrzlo ...),
- tudi naključni mimoidoči imajo bolj prijazen obraz (zaradi praznikov ali zgolj odsev mojega?),
- do konca zamujen sestanek v drugi službi (mogoče še boljše tako), sem pa videla in srečala meni ljube ljudi,
- srečala ljudi, s katerimi zelo rada delam (v drugi službi), kratek klepet z vsakim,
- že davno odpisano službeno darilo, ki mi je zelo všeč,
- dan kasneje še dodatek, ki je včeraj manjkal v veliki rdeči vrečki službenega darila,
- kupila zelo lepe lučke (dvojne - nisem se mogla upreti) za jelko, ki jih nismo imeli vsaj 10 let - sedaj jih moram samo še namestiti,
- delo z zelo razposajenimi in neukrotljivimi otroki - po prvi vaji sem skoraj vrgla puško v koruzo (pihanje v mikrofon, trkanje po mikrofonu, glasno dretje naravnost v mikrofon, nihče ne zna na pamet besedila, komaj, da znajo prebrati besedilo, kar tako bezljajo po prostoru - OBUP), druga vaja je bila malo boljša in vseeno so otroci pokazali, da se učijo,
- za konec pa še malo razgibavanja pred prazniki,
- večerni klepet na hitro na obisku mimogrede.

Zamudila: :(
- vsaj dve zelo prijetni srečanji - našla dve darili na mizi v službi,
- spanje in počitek - prehlad se je malce poslabšal,
- začetek serije, ki jo običajno (ena od dveh) gledam na TV.

Še si želim takšnih dni.
Dajo mi moč, voljo, veselje in pogum za vztrajanje v zelo neprijaznem delovnem okolju (sploh po selitvi).

Še fotka na novo kupljenih lučk - ko so že bile nameščene. :)

Pa še v celoti:

(Pred)prazniki

- Melvin Burgess: Tista reč - "službeno" za našo dejavnost, tema je prvo odkrivanje spolnosti, knjiga mi ni bila preveč všeč, saj je malo hecno napisana - sploh kakšni izrazi, pa tudi zapleti, razpleti v zgodbi so hecni. Mogoče pa bo otrokom oz. najstnikom všeč. Verjamem, da jih tema več kot zanima - to bo še zanimivo ...

- Noah Charney: Tat umetnin - neke vrste kriminalka z različnimi kraji dogajanja, zanimiva in malo zahtevnejša kriminalka. Se moraš kar potruditi in razmišljati, biti pri stvari, ko bereš, drugače kar hitro pomešaš kraje dogajanja, glavne akterje (detektive in storilce) in dogodke. Sicer pa tudi kar nekaj podatkov o samih umetninah - slikah, ki so predmet preiskave.

Rim Iz majhne baročne cerkve Santa Giuliana sredi noči brez sledu izgine sijajna Caravaggieva oltarna slika.

Pariz V kleti Malevičeve družbe kustosinja Geneviève Delacloche zgroženo ugotovi, da v zbirki ni več njihove največje dragocenosti, slike Belo na belem polju suprematističnega slikarja Kazimirja Maleviča.

London Najnovejšo pridobitev Narodne galerije moderne umetnosti ukradejo samo nekaj ur potem, ko je bila kupljena za več kot šest milijonov funtov.

V treh mestih se začnejo tri ločene policijske preiskave, vendar imajo ti zločini veliko več skupnega, kot si sprva predstavljajo preiskovalci. V Rimu policija pokliče na pomoč slovitega strokovnjaka za kraje umetnin Gabriela Coffina. V Parizu Geneviève Delacloche pomaga policijski inšpektor Jean-Jacques Bizot, ki ga nenavadni namigi in uganke vodijo vedno globlje v skrivnostno zaroto. V Londonu inšpektor Harry Wickenden s Scotland Yarda sodeluje z muzejem, od katerega izsiljevalci zahtevajo odkupnino za ukradeno sliko. Toda ko sliko dobijo nazaj, se skrivnost le še poglobi ...

Duhovita pripoved se odvija v hitrem ritmu in bralcu ne dovoli, da bi odložil knjigo. Prepredena je s podrobnostmi o legendarnih tatvinah umetniških del, ponaredkih in skrivnostnih bakrorezih. Zaradi svoje večplastnosti in razsežnosti je Tat umetnin kot zagonetna, napeta sestavljanka, ob kateri ti zastane dih. [Vir]

- Celia Rees: Čarovniška smrklja - še ena "službena" zadeva, ta pa mi je bila všeč. Dekle (Mary), ki ji venomer grozi obtožba čarovništva išče svoj prostor pod soncem. Samo zato, ker ve veliko več od svojih vrstnic in ker zna razmišljati s svojo glavo, jo iz ljubosumnosti in strahu pred njenim znanjem preganjajo. Na srečo najde svoj krog ljudi, ki jo spoznajo in jo sprejmejo takšno kot je in jo tudi zaščitijo pred ostalimi praznovernimi ljudmi, ki niso sposobni razumeti narave in njenih zakonitosti, še manj pa nekaterih danosti oz. darov posameznikov.

Katastrofa,

koliko časa se spravljam pisat. Pa še sedaj ne bo nič. Kar veliko se je dogajalo v tem času: jesenske počitnice, dan mrtvih, selitev, advent, zaključki leta ...
Prazniki se bližajo s svetlobno hitrostjo. V načrtu imam domače okolje, delo pa poležavanje in seveda branje, branje ...

Še takona hitro nekja naslovov, ki se jih spomnim:
- Wilson, Jacqueline: Deklica Lola Rose (za "službene" namene - Branje je žur),
- Robb, J. D.: Očarani v smrti [četrti primer Eve Dallas] (nadaljevanje serije o detektivki iz prihodnosti),
- Byrne, Rhonda : Skrivnost - The secret (presenetljivo zanimivo čtivo, ki si enkrat zasluži posebnega zapisa, vzgib za branje je bila radovednost, kaj berejo množice. Je ena od najbolje prodajanih knjig in tudi med najbolj iskanimi po knjižnicah)
- Garwood, Julie: Nevesta (plaža za odklop - prav prija kakšno popoldne v družbi takšne knjige, ki jo prebereš na mah).

Takole s strahom gledam, kdaj moram vrniti knjige v knjižnico, saj se bojim, da jih ne bom pravočasno prebrala. Temu pa se potem reče preganjavica, ampak preganjajo me neprebrane knjige. Potem pa se spomnim besed kolegice M.: "Knjiga te bo že našla v pravem času."
Običajno je to tudi res ...