Branje oz. čtivo nehote vpliva tudi na moje razpoloženje. Sedaj sem v kratkem času kar enega za drugim brala dva takšna romana.- Michal Viewegh: Čudoviti pasji časi (opis časov na Češkoslovaškem za železno zaveso. Groza me je, da je bilo res tako, kot opisuje. Saj najbrž tudi pri nas. Konec koncev pa roman izzveni v optimističnem duhu. Vendar je vseskozi prisotno vprašanje: kaj so takega naredili, da so si to zaslužili. Takšno moreče vzdušje brezizhodnosti, da pač ne bo nikoli drugače in boljše, da če si še tako prizadevaš za izboljšanje, bolj te potolče in še enkrat potrdi, da ni izhoda iz te črne situacije. Najboljše pač je, da se z njo sprijazniš, pozabiš na svoje ideale, sanje, želje in dobesedno životariš. Takšen je bil moj vtis. Sicer pa zelo humorno napisano in kar berljivo.)
- Miha Mazzini: Drobtinice (Meni se zdi zelo podobno - okolje železarne in delavcev oz. potem že kar strojev v tej težki industriji. Sicer pa zapisi "odpadnika", posebneža, ki skuša ubežati okolju in išče nekaj več. Na koncu pa tudi on samo životari - ni izhoda, ni upanja za boljše življenje, ni večjih ciljev.)
Tako tudi branje vpliva na moje razpoloženje. Tako sem začela iskati svoj smisel, svoje cilje. Čas, da naredim obračun, kaj si sploh želim in na kak način to doseči. Še vedno hočem verjeti Alkimistu: "Če si nečesa res močno želiš, vse stvarstvo stremi k temu, da se to uresniči." Hočem najti pozitivne in optimistične poglede na svet. Velikokrat žal to ne uspe ...
Pa naj velja: "Za vsakim dežjem posije sonce."
Najlepše je, ko se na opranem nebu pojavi mavrica. :)
Branje, komunikacija, dogodki (še bolj tisti neplanirani, pozitivni)..., vse to vpliva na nas, pa če se tega zavemo, ali pa ne (zagotovo se veliko stvari sploh ne zavedamo, ker so nam postale rutina, ker jih morda celo ne opazimo, ali pa se nanje spomnimo kdaj kasneje...) Tudi branje in modrosti, ki nam jih nudijo knjige, dajo znanje, ki vedno pride prav, pa če se v tistem trenutku, ko nekaj preberemo, tega zavedamo, ali pa ne... Zagotovo pa takoj, torej že med branjem vpliva na naše razpoloženje, kot tudi sama pišeš. Morda nam tudi tako uspe lažje, hitreje najti smisel življenja, cilje, ki jih želimo sami uresničiti, mavrico na nebu po dežju... Jaz pa pravim tako, pa morda se boš strinjala:
ReplyDelete"Univerzum nam vedno pomaga v boju za uresničitev
naših sanj, pa vseeno, kako nore so. Ampak naše sanje
so in samo mi vemo, koliko truda nas stane, da jih
sanjamo". Torej, živimo, bodimo pozitivni in sanjajmo :-)