Razočarana in žalostna pa sem zaradi dogajanje v lokalnem okolju.
Kot da bi lokalni veljaki, kandidati za poslance v tem predvolilnem času izgubili še tisto malo pameti oz. trezne presoje, ki jo imajo. Žal pozabijo na vse in se jim čisto milo rečeno utrga. Ali je res denar tisti, zaradi česar vse pozabijo in so pripravljeni na najbolj podle igre? Ali je to tudi čast, povezana s tem delovnim mestom? Vendar ta čast tako "stopi v glavo", da pozabljajo, da so tam zaradi ljudi in za dobrobit okolja, iz katerega prihajajo. Je to vsepovsod tako? Letos sem to prvič doživela na tak način.
Še vedno imam grenak priokus, ko se spomnim dogodka, ki naj bi za mesto pomenil nekaj lepega in nekaj dobrega. Vendar je bilo vse takona silo, da je to že malo preveč. In seveda potem stvari niso šle po poti, kot so jih načrtovali. Kot domine so se podirale vse dobro zamišljene poteze. Morda pa je moralo biti tako.
Kakorkoli že - škoda, da so nekateri tako podli in nesramni in nato s svojo oblastjo in premočjo potegnejo za seboj vse tiste, ki so od njih (vsaj delno) odvisni ali pa jim v dobri veri verjamejo in nehote "nasedejo". Verjamejo, da pa tako slabo in hinavsko že ne more biti. Pa žal je! Preizkusila sem na lastni koži.
No, sedaj bomo po tej izkušnji še bolj previdni in še bolj "debelokožni". :)
Kot da bi lokalni veljaki, kandidati za poslance v tem predvolilnem času izgubili še tisto malo pameti oz. trezne presoje, ki jo imajo. Žal pozabijo na vse in se jim čisto milo rečeno utrga. Ali je res denar tisti, zaradi česar vse pozabijo in so pripravljeni na najbolj podle igre? Ali je to tudi čast, povezana s tem delovnim mestom? Vendar ta čast tako "stopi v glavo", da pozabljajo, da so tam zaradi ljudi in za dobrobit okolja, iz katerega prihajajo. Je to vsepovsod tako? Letos sem to prvič doživela na tak način.
Še vedno imam grenak priokus, ko se spomnim dogodka, ki naj bi za mesto pomenil nekaj lepega in nekaj dobrega. Vendar je bilo vse takona silo, da je to že malo preveč. In seveda potem stvari niso šle po poti, kot so jih načrtovali. Kot domine so se podirale vse dobro zamišljene poteze. Morda pa je moralo biti tako.
Kakorkoli že - škoda, da so nekateri tako podli in nesramni in nato s svojo oblastjo in premočjo potegnejo za seboj vse tiste, ki so od njih (vsaj delno) odvisni ali pa jim v dobri veri verjamejo in nehote "nasedejo". Verjamejo, da pa tako slabo in hinavsko že ne more biti. Pa žal je! Preizkusila sem na lastni koži.
No, sedaj bomo po tej izkušnji še bolj previdni in še bolj "debelokožni". :)
Asissi 2004Še prebrano:
- Bryson, Bill: Kratka zgodovina skoraj vsega (kar nekaj časa sem jo brala - tako vmes).
V tej knjigi pa zelo dobra razlaga (meni do branja ni bila znana), zakaj angleško govoreči svet obravnava oblak št. 9 (cloud no. 9) kot nekaj najbolj ugodnega, najlepšega, skratka raj.
"Človek, ki ga najpogosteje omenjajo kot očeta sodobne meteorologije, pa je bil angleški lekarnar Luke Howard, ki je zaslovel v začetku devetnajstega stoletja. Howard je znan predvsem po tem, da je razločil vrste oblakov in jih leta 1803 poimenoval. [...] Howard je oblake razdelil v tri skupine: na stratuse (plastovite), kumule (iz latinske besede, ki pomeni kopast) ter ciruse (beseda pomeni kodrast). Slednji se kažejo kot visoke, tanke, peresaste formacije, ki navadno napovedujejo hladnejše vreme. Sčasoma je dodal še četrto skupino, nimbuse (iz l atinske besede za oblak), ki označuje deževne oblake. Lepota Howardove klasifikacije je bila v tem, da lahko osnovne oblike poljubno kombiniramo ter tako opišemo obliko in velikost tako rekoč vsakega oblaka, ki ga vidimo - stratokumulus, cirostratus, kumulonimbus in tako naprej. Howardov sistem je v hipu postal uspešnica, in to ne le v Angliji. Goetheja je sistem tako prevzel, da je Howardu posvetil štiri pesmi.
Howardov sistem so z leti precej razširili - toliko, da enciklopedični, čeprav malo brani Mednarodni atlas oblakov (International Cloud Atlas) obsega dva zvezka. Zanimivo pa je, da skorajda nobena izmed vrst oblakov, ki so jih uvedli po Howardu ( na primer mamatusi, pielusi, nebulosi, spisati, flokusi in mediokrisi), ni nikoli postala znana v splošni javnosti, menda pa kaj posebej tudi v meteorološki srenji ne. Leta 1896 je izšel veliko tanjši Mednarodni atlas oblakov, ki je oblake razdelil v deset osnovnih vrst. Najdebelejšemu in najbolj blazini podobnemu oblaku (devetemu po vrsti) se pravi kumulonimbus. Najbrž od tod izvira fraza "biti na devetem oblaku".*
* Angleška fraza to be on cloud nine pomeni "biti zelo vesel". Primerljiva besedna zveza je v slovenščini izraz "biti v devetih nebesih"." (Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005; str. 269-270).
Pa še Oblak št. 9 Bryna Adamsa.
- Bryson, Bill: Kratka zgodovina skoraj vsega (kar nekaj časa sem jo brala - tako vmes).
V tej knjigi pa zelo dobra razlaga (meni do branja ni bila znana), zakaj angleško govoreči svet obravnava oblak št. 9 (cloud no. 9) kot nekaj najbolj ugodnega, najlepšega, skratka raj.
"Človek, ki ga najpogosteje omenjajo kot očeta sodobne meteorologije, pa je bil angleški lekarnar Luke Howard, ki je zaslovel v začetku devetnajstega stoletja. Howard je znan predvsem po tem, da je razločil vrste oblakov in jih leta 1803 poimenoval. [...] Howard je oblake razdelil v tri skupine: na stratuse (plastovite), kumule (iz latinske besede, ki pomeni kopast) ter ciruse (beseda pomeni kodrast). Slednji se kažejo kot visoke, tanke, peresaste formacije, ki navadno napovedujejo hladnejše vreme. Sčasoma je dodal še četrto skupino, nimbuse (iz l atinske besede za oblak), ki označuje deževne oblake. Lepota Howardove klasifikacije je bila v tem, da lahko osnovne oblike poljubno kombiniramo ter tako opišemo obliko in velikost tako rekoč vsakega oblaka, ki ga vidimo - stratokumulus, cirostratus, kumulonimbus in tako naprej. Howardov sistem je v hipu postal uspešnica, in to ne le v Angliji. Goetheja je sistem tako prevzel, da je Howardu posvetil štiri pesmi.
Howardov sistem so z leti precej razširili - toliko, da enciklopedični, čeprav malo brani Mednarodni atlas oblakov (International Cloud Atlas) obsega dva zvezka. Zanimivo pa je, da skorajda nobena izmed vrst oblakov, ki so jih uvedli po Howardu ( na primer mamatusi, pielusi, nebulosi, spisati, flokusi in mediokrisi), ni nikoli postala znana v splošni javnosti, menda pa kaj posebej tudi v meteorološki srenji ne. Leta 1896 je izšel veliko tanjši Mednarodni atlas oblakov, ki je oblake razdelil v deset osnovnih vrst. Najdebelejšemu in najbolj blazini podobnemu oblaku (devetemu po vrsti) se pravi kumulonimbus. Najbrž od tod izvira fraza "biti na devetem oblaku".*
* Angleška fraza to be on cloud nine pomeni "biti zelo vesel". Primerljiva besedna zveza je v slovenščini izraz "biti v devetih nebesih"." (Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005; str. 269-270).
Pa še Oblak št. 9 Bryna Adamsa.
No comments:
Post a Comment