Maroko

Maroko ...

Natančneje - mesto Fes - del njihove medine. Mi bi rekli, da je to tržnica. V tem predelu se je življenje ustavilo pred 200 leti. Na sliki je barvalnica oz. predelovalnica usnja. V belih koritih v zgornjem koncu slike namakajo surove kože v golobjih iztrebkih in podobnih naravnih raztopinah, da od kože ostranijo še ostanke mesa, loja ipd. (kisline in baze in take stvari za kemike :)) V barvnih koritih (ki so - če sem si prav zapomnila - mimogrede stara več kot 500 let - kot tudi ta obrat) pa usnje/kože barvajo z naravnimi barvili. Vsak dan morajo te kože obračati - mislim, da tudi po večkrat. Turisti si te reči ogledamo z "varne" terase nad tem obratom. Vendar vseeno pride neznosen smrad v neznosni vročini (okoli 50 stopinj) tudi do turistov. Zato ob vhodu v to prodajalno delijo vejice mete, ki si jo nato tiščiš pod nos ves čas obiska. Tega smradu se ne moreš navaditi ...
Moj sklep: sliko si bom povečala in jo obesila v pisarni. Ne samo, ker je zanimiva in dobra, ampak se bom vsakič spomnila, v kakšnih razmerah delajo ljudje tam. Takrat se bom vedno znova zavedla, kakšno "srečo" imamo, da živimo tukaj. V tem obratu delajo le mladi fantje (seveda brez kakršnekoli zaščitne opreme) in še ti le nekaj let, nato pa so po naših merilih delovni invalidi zaradi razjed na koži in ran. Kaj to pomeni z zdravstvenega vidika, ne znam povedati - mislim, da ni nikakršnega zavarovanja, ti - lahko rečem - fantje pa zagotovo nimajo dovolj denarja niti za preživetje.

Res življenje velikokrat ni pravično ...

Po vsem takem imam slabo vest, da živim, kot živim - dovolj dobro. Saj mi konec koncev nič ne manjka.

Ali pač?