Koncerti

Vem, da bo zdaj to (pre)brat kot pisanje ene oboževalke Jana Plestenjaka ... Vendar nisem - oboževalka. Všeč so mi posamezne pesmi, predvsem zaradi vsebine, ki jo pripovedujejo.
Še enkrat se je pokazalo, kako pomembno je okolje. Tokratni koncert (13. 2. 2013) je bil v ljubljanski Operi. Bila sem prvič v njej in res je lepa. Taka iz prejšnih časov, ima svojo dušo. Podobno kot Stara dvorana SNG Maribor, ki jo malo bolje poznam.

Dolgo časa so jo sicer obnavljali in veliko se je govorilo o obnovi, bolj v smislu afer in nepravilnosti in pretirane cene. Sedaj je ta dvorana lepa in daje res takšen kulturen pečat vsem prireditvam. Vsekakor drugače, kot če bi bili koncerti ali  prireditve v kakšnih športnih dvoranah.

 

Poleg tega je bil tudi sam koncert prilagojen ambientu. Zelo tako domač, pesmi le ob spremljavi kitare ali klavirja. Brez (včasih) odvečnih spremljevalnih inštrumentov. Tako pridejo še volj do izraza besedila in dejansko sem jih poslušala. Še najbolj pozorno besedila novih pesmi, ki še jih nisem poznala.

Bilo je SUPER doživetje. Vse skupaj in v paketu. Enostavno se je vse 'zložilo' na pravi način. Če bi bilo karkoli drugače ali pa še kaj zraven, bi bilo že kičasto. :)
Sploh ker je bilo čisto  nenačrtovano in v zadnjem hipu - kot zamenjava. Včasih je tudi to dobro - da si na voljo. :)

Sicer pa izkoriščam ta zapis za seznam koncertov, ki sem se jih v preteklih nekaj letih udeležila - od 2009 (seznam ni popoln in ga bom še dopolnila, ko se spomnim kakega koncerta).
Duran Duran (julij 2012, Ljubljana, Križanke) - super koncert, edini minus je bila gneča, nepopisna gneča, ko se ne počutiš več OK in s strahom le nemočno opazuješ, da se polnijo čisto vsi kotički okoli tebe in povsod. Ko ne moreš več normalno stati, se premakniti ne da bi zadel ob svojega soseda. Na srečo je minilo brez nezgode ... Je pa bil zelo neprijeten občutek ...
Bryan Adams (julij 2011, Graz) - ob jezeru na poletni večer, super okolje, seveda ni minilo brez starih zimzelenih uspešnic.

Eros Ramazotti (Ljubljana, Hala Tivoli, november 2009)

Dan D s simfoniki (Ljubljana, Križanke)
Sidharta (Ljubljana Stožice) - preglasno
Simply Red (Ljubljana, Hala Tivoli, junij 2009) - prvi koncert sploh, na katerem sem bila. Prej nisem imela te izkušnje in res je bilo nekaj novega, lepega, super.

Kulturni dan 2013

Letos malo drugače. Zelo zanimiv prispevek oz. članek na portalu RTV Slovenija (dostopno 10. 2. 2013).

Vedno je fino, ko je praznik in ni treba v službo. Tokratni praznik je tudi prvi, ko me ne potrebujejo niti v drugi službi. Kolega je lepo rekel: "Sem slišal, da smo se ti zahvalili za sodelovanje ..." Na zelo lep način povedano. V bistvu je res. Najprej je bil šok, saj je bilo čisto nepričakovano, vendar je očitno že prav tako in je čas za nov korak. Morda najprej za majhen (ali pa tudi večji) korak nazaj. Upam, da to pomeni samo zalet za večji korak (skok) naprej. Vsekakor trdno verjamem, da če si nečesa dovolj močno želiš, se bo to enkrat na nek način uresničilo. Običajno ni tako, kot si sami želimo in si predstavljamo, vendar če na koncu pogledamo tako čisto objektivno in z razdalje, je na koncu to to, kar si želimo. Tudi Alkimist Paola Coelha pravi podobno ...

V tem času, kar sem nazadnje pisala, se je nabralo veliko prebranih knjig. Pa gremo po vrsti:
- Jo Nesbo: Pentagram - še ena vrhunska kriminalka. Dovolj zapletena, da te drži v napetosti in hkrati ne preveč zahtevna, da ne obupaš pred koncem. Kot vedno, tudi tokrat presenetljiv konec in deloma odprt ter tako že zametek za naslednjo knjigo, ki jo bralec že nestrpno čaka ...
- GoranVojnović: Jugoslavija, dežela moja - tokrat zelo težka tema o vojnih zločinih oz. zločincih na območju nekdanje Jugoslavije. Zelo težko si predstavljamo življenje ljudi na teh vojnih območjih. Mislim, da bodo ta območja še veliko let potrebovala veliko poguma in strpnosti, da bodo ljudje vsaj za silo lahko 'normalno' zaživeli. V tej knjigi je opisano, kako je sovraštvo do drugega naroda oz. do druge skupine v bistvu že vsajeno v gene in mu je zelo težko zbežati. Hočeš nočeš te potegne v svoj vrtinec in potem se začne oko za oko, zob za zob ... Eno nasilje rodi drugo in tako naprej. Začaran krog, ki ga je skoraj nemogoče prekiniti ... Za dobro vseh ljudi, upam in želim verjeti, da je mogoče. Sicer pa je še toliko let po uradnem koncu vojne v Sarajevu in tudi ponekod po Bosni čutiti to grozo vojne, predvsem zaradi posledic, ki še ostajajo. To so ruševine, ki najbrž ne bodo nikoli obnovljene in so prepuščene času, to je strah ljudi, ki je zasidran zelo globoko, bolečina je bila tako močna in globoka, da ne bo nikoli ozdravljena ... Še en posnetek iz Sarajeva (maj 2012, 17 let po končani vojni oz. podpisanem sporazumu - 1995) - zelo dobro vidne sledi obstreljevanja na blokih.

             Dodano 23. 4. 2013: povezava na zapis o tem delu na Wikiviru.

- J. Garwood: Ponosna srca - še en lažji roman, lažje čtivo za razvedrilo. Klasika te avtorice, je že predvidljiva, tako v sami zgodbi kot z razpletom oz. koncem.
- Arto Paasilinna: Prikupna struparka - prav tako branje za razvedrilo, čeprav tokratna tema ni tako lahkotna in je kar nekaj smrtnih žrtev. Seveda vse 'po pravici'. Starka, ki jo ustrahujeta in izsiljujeta brezposelna in malopridna njen vnuk in njegov prijatelj, se uspe 'osvoboditi' in zaživeti po svoji lastni volji.
- Nicholas Sparks: Talisman - tudi kar predvidljivo branje. Za nekatere avtorje bralec točno ve, kaj lahko pričakuje. Sparks je eden takšnih. Ljubezenska zgodba s srečnim koncem, z zanimivimi zapleti, neverjetnimi preobrati, vendar je kljub vsemu zgodba ganljiva in zelo verjetna ter realistična.