(Samo)cenzura

Pisanja je v zadnjem času bolj malo. Predvsem zaradi (samo)cenzure. Dobim idejo, jo želim zapisati, ko pa pidem do računalnika, pa se mi ne zdi več tako dobra ali pa je preveč osebna ali pa bi se kdo napisano razumel drugače, kot je bilo mišljeno. Tako se prebijam med temi pomisleki in zaenkrat ostajam na 'nevtralnem' terenu. V meni pa kar vre ... Zaenkrat ostaja v osnutkih. Morda enkrat zagleda luč sveta oz. oči bralcev.

Sicer pa nekje je bilo zapisano ali pa govorijo kar tako: "Pazi, kaj si želiš, ker se ti lahko uresniči ..."

Tako nekako se v tem času počutim. Želela sem si sprememb in to zelo močno, ko sem skoraj že obupala, so se spremembe pojavile pred vrati, sedaj pa me je 'na smrt' strah. So to leta (EMŠO)? :) Ali samo negotovost in strah pred neznanim, novim. Vem, da bi marsikdo 'ubijal' za tako priložnost, jaz pa mečkam in oklevam. Resnično se bojim, da bi bilo slabše ... Tega pa res ne želim. Poleg tega se na nek način čutim 'dolžno' ljudem v sedanji situaciji ... Po drugi strani pa se še kako močno zavedam, da smo vsi nadomestljivi. In da take priložnosti več ne bo ...

Pa še ena želja se je (vsaj deloma) uresničila. V teh poletnih dnevih je bilo veliko več časa za branje. Nikakor ne neskončno, ampak ravno prav in dovolj, da sem se kar potapljala v razne zgodbe tega poletja. Res sem uživala. :)

Žal se dopust ni uresničil ravno kot bi si želela ... Razlogov je več, glavni pa je čas, ki me je čisto prehitel in kar naenkrat je bil 10. julij ... Eh, bo že ... Morda že prihodnje leto.

Po spletu naključij in obljub pa sem dvakrat zaplava v morju v Savudriji. Res lep zalivček in voda je bila dovolj topla, da sem po dolgem času zaplavala.

Prebrano:

- Drvenkar, Zoran: Sori. Zanimivo branje, predvsem za ljubitelje kriminalk. Zgodba se odvija čisto v drugo smer, kot pričakuje bralec. Šele v drugi polovici besedila se začnejo sestavljati delčki zgodbe v celoto. Na videz ločene zgodbe brez povezave se začnejo sestavljati in te ločene zgodbe ponujajo dovolj ozadja za razumevanje konca. Na mestih pretresljiva pripoved o tem, česa vsega je zmožen človek in na drugi strani zgodba o tem, da nedolžni 'nastradajo'. Velikokrat je resnica drugačna, kot se zdi. Ko pa to ugotovimo, je velikokrat prepozno ali pa sploh nikoli ne ugotovimo. Nekateri ljudje so pač vedno prepričani v svoj prav in niti ne dopuščajo, da bi lahko bilo drugače, kot si sami razlagajo.

- Paasilinna, Arto: Srečni človek. Še ena iz niza uspešnic tega finskega pisatelja. Kako 'paše' branje njegovega pisanja. Tokrat tema o inženirju, ki ga želi uničiti lokalno okolje - predvsem lokalni veljaki. Prebivalci pa se bojijo veljakov ali pa so od njih odvisni in samo gledajo in opazujejo, kaj se dogaja. Kot Paasilinna to zna, je vse skupaj opisano na zanimiv in humoren način in je tako sproščujoče branje o uresničevanju sanj. Na koncu ta zatirani inženir sam postane lokalni veljak in obračuna s svojimi prejšnjimi nasprotniki. Zgodba, ki bi se lahko zgodila in odvijala tudi v kakšnem slovenskem kraju/mestu.

- Dietrich, William: Ključ iz Rosette. Nadaljevanje pripovedi iz knjige Napoleonove piramide. Zgodovinska pustolovščina, ki se dogaja v času Napoleona, kraj dogajanja pa je Egipt, Izrael in Jordanija, malo pa še Francija. Tudi takšno poletno branje za sprostitev in odklop. Še posebej mi je bilo zanimivo, ker je dogajanje tam, kjer sem tudi sama bila - pri piramidah v Gizi, v jordanskem skritem mestu Petra, v egiptovski Aleksandriji in Rosetti, puščavi ipd. Seveda mora biti kot začimba tudi ljubezenska zgodba - v tej knjigi se ne konča srečno in pušča prostor za nadaljevanje.

Že kar nekaj časa nazaj pa sem čisto slučajno na televiziji (v rednem programu) 'ujela' en zelo dober film. Nisem zasledila kaj veliko reklame za njega, sem tudi 'prešpricala', ko je bil v kinu (če je sploh bil?) ... Vsekakor se ga splača pogledat, če ne drugega zaradi zvezdniške zasedbe (Meryl Streep, Scarlett Johansson ...) - Dobra žena (A good woman).